Vse Slovenke
bi rade b’le manekenke.
Sladke kot med
in lepe kot cvet,
vesele naše ženke.
Zjutraj, ko vstane, se razjezi,
vaga pokvarjena se ji zdi.
»Vedno bila sem vitka čez pas,«
žalostno reče. »To nisem jaz.«
Kikl’ce nove gor ne dobi,
šminka prekrila vse bo skrbi.
Jaz pa tolažim jo: »Ženkica, ti
zame najlepša si!«
Vse Slovenke
bi rade b’le manekenke.
Sladke kot med
in lepe kot cvet,
vesele naše ženke.
Žganci, meso, zabeljen krompir,
sanja se ji o tem vsak večer.
Fitnes popoldan in na kolo,
danes večerje zopet ne bo.
Čudno, da špegu poču še ni,
ko se pred njim zdaj ona vrti.
Jaz pa tolažim jo dneve, noči:
»Zame najlepša si!«
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
