Lunca sije na našo vasico,
v hiš’ci joka eno dekle.
Dolgo časa ga ni že vozila,
le za njega ji bije srce.
Lep je, velik, rdeč in sfriziran,
takega vsaka rada ima.
Deklica nič več ne jokaj,
zanj vredno ni točit solza.
Oj, deklica nič več ne jokaj,
zdaj mu zapoj iz srca.
Joj, joj, joj, kak je velik tvoj!
Joj, joj, joj, na njem bi sedela nocoj!
Joj, joj, joj, kak je lepi tvoj!
Joj, joj, joj, na njem bi sedela nocoj!
Jaz na njega bi že pozabila
pa mi traktor zaspati ne da.
Ko na njem se včeraj sedela,
mi je segel vse do srca.
Lep je, velik, rdeč in sfriziran,
takega vsaka rada ima.
Še mnogo bo deklic jokalo,
ko motor njegov zaigra.
Še mnogo bo deklic jokalo,
le ena bo pela iz srca.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
