Pondeljek je en grozen dan,
z njim začne se teden dni garanja,
Takrat ko sem najbolj zaspan,
dolžnost v službo me priganja.
Jaz sem utrujen, še bi spal.
Le pet minut še, pa bom vstal.
Ko zjutraj ura zazvoni,
jaz glavo pod odejo skrivam.
Ko vsa družina mi teži,
stokam in jih stran odrivam.
Jaz sem utrujen, še bi spal.
Le pet minut še, pa bom vstal.
Že od nekdaj spremlja me vsako jutro to trpljenje.
ln jaz sprašujem se, ljudje:
je sploh vredno žvet takšno življenje?
Jaz sem utrujen, še bi spal.
Le pet minut še, pa bom vstal.
Če penzijo sploh doživiš, ne misli, da spal boš bajno.
Takrat iz navade se zbudiš in ponavljaš staro lajno:
Jaz sem utrujen, še bi spal.
Le pet minut še, pa bom vstal.
Ko zadnjič v postli bom ležal in smrt me tresla bo za ramo:
„Sam mal počaki,“ bom dejal,
„le pet minut, pa grem v jamo!“
