Bil je mož na visokem položaju,
vendar se grebu ni za d’nar,
je pridno delal, je vedno bil pošten
in se trudu za ljudsko stvar.
Sodelavci zelo so ga cenili,
priznanje treba mu dati, so sklenili,
za rojstni dan so skupaj mu kupili
kravato lepo iz hvaležnosti.
Kravata, vsega kriva je kravata,
zaradi nje člov’k drugačen rata,
vsega kriva je kravata.
Mož bil je te pozornosti vesel,
a kaj, ko takšne obleke ni imel,
ki bi podala se kravati,
zato si kupu je obleke nove tri.
Ves eleganten pršu je v službo,
k aplavzu spravil je vso svojo družbo.
A nek glas je dejal: Čuj, kaj ne poveš,
tak super frajer, pa hodi v službo peš.
Si misli mož: Saj res, presneto,
v obleki peš je čudno videti.
Zato kaj kmalu potelefonari
in si novga merdžota dobi.
So vedno bolj ga vsi občudovali,
zdaj res je videt, da je velik mož.
Medtem za avto garažo si postavi
in zravn veliko bajto, polno rož.
Na ist’ način sledila je še vila
nekje pri morju in vikend v gorah,
da ne omenjam za ženo vsa darila
in sploh izdatkov, da te je kar strah.
Pa odkrila nekakšna je kontrola,
da nakradu ves si je ta d’nar.
Zlorabu svoj visok je položaj,
nič več ni bil za ljudsko stvar.
So dali ga za nekaj let na hladno,
čeprav trdil je, da ni kriv.
Odvzeli nekaj so mu od bogastva
in od sramu je rekel, da se bo ubil.
Morda zdaj mislite, da tu je vsega konec,
da se s kravato obesu je pod strop.
O, ne, on živ in zdrav je pršu iz aresta,
na drugem položaju velik je gospod.
Kravata, taka za okol’ vrata,
zaradi nje člov’k drugačen rata,
vsega kriva je kravata.
