Lepo mirno sem živel do svojih osemnajst let,
takrat pa glavo mešat mi začel je ženski svet.
Sem se matral in poskušal, pa pri vsaki vse zafušal,
že čez kakšno leto ves obupan sem začel se dret:
Jaz sem izvisu,
prjel me je, da bi se v reko zabrisu.
Naj vame kar takoj udari strela!
Žensk je ko plevela, jaz pa sam.
Sem nabavu si priročnikov za cel kamion:
Življenje v dvoje, Vse o ženskah, Kama Sutro, Bonton.
Sem jih prebiral, kar požiral, masturbiral, preštudiral…
Ko pa stvar sem prakticiral, sem doživel polom.
Svetoval mi je… kako čem rečt… uspešen kurbir.
Je djal: ti kar navali, šlataj, ratal bo, ni hudir!
Še dolgo pol sem tuhtal, le kaj nisem delal prav.
So ženske le vreščale, teple me, še zdaj sem ves plav.
Sem spoznal: taktiko bo treba spremenit!
V najdražje sem lokale ženske vabu, zlikan in obrit.
Sem slišal krike svojga dnarja: Bog, obvarji nas Smolarja!
Vse zapravu, a le eno mal pobožal po rit.
Sem spet izvisu,
prjel me je, da bi se v reko zabrisu.
Naj vame kar takoj udari strela!
Žensk je ko plevela, jaz pa sam.
Pa pred kratkim eno kar primerno sem dobil.
Ta bi me vzela, čeb prijatle pustu, hišo gradil.
Me neb nikamor več pustila, če bi z njo bil poročen.
Vse življenje bi preživu čez glavo zadolžen.
Sem stran zabrisu vse pole za kredit
in jo pobrisu. Tolk pa spet nisem zabit!
Naj kar udari strela! Žensk je kot plevela,
ampak jaz bom raje sam.
