Kakor temna voda si za naju,
utopljena te lovim, med prsti se prepletava.
V tvoj objem pristanem in se najdem,
kdo ve kam beživa spet, neznano le korak je stran.
In tebi vsa se prepustim,
ta pogled odnese z vetrom me drugam.
Ob tebi znova poletim,
let nevidnih kril je kar imam.
Ko letiva visoko,
tu ni sile, ki izpusti me.
Ko letiva visoko,
naj za naju ta dan ne mine.
S tabo vse je čudovito,
tvoj dotik in v meni zopet se pomlad budi,
kot da je maj, (je le maj, je le maj, je le maj)
kot da je maj. (je le maj, je le maj, je le maj)
Pred nevihto moje si zavetje.
Ko izgubljam se v temi, nevarno morje umiriš.
Trnje le s teboj postane cvetje,
ko ti nežno šepeta, začutim te kako drhtiš.
In tebi vsa se prepustim,
ta pogled odnese z vetrom me drugam.
Ob tebi znova poletim,
let nevidnih kril je kar imam.
Ko letiva visoko,
tu ni sile, ki izpusti me.
Ko letiva visoko,
naj za naju ta dan ne mine.
S tabo vse je čudovito,
tvoj dotik in v meni zopet se pomlad budi,
kot da je maj, (je le maj, je le maj, je le maj)
kot da je maj, (je le maj, je le maj, je le maj)
kot da je maj, (je le maj, je le maj, je le maj)
kot da je maj. (je le maj, je le maj, je le maj)
Segava, segava po zvezdah v nebo,
ta breztežnost nama prerodi telo.
Segava, segava in gledava ne dol,
prepletena v eno sva lahko.
