Sredi pustnega karnevala
princeza zala je plesala,
prav bahavo vse izziva,
o, le kaj ta maska skriva?
Jaz, pogumen princ brez konja,
veselil sem se vabila,
zame vsaka pustna šema
je prav posebno zanimiva.
Razigrale so se maškare,
gor in dol po trgu so skakale,
a jaz z najlepšo bil sem maškaro,
prepričan, da za vedno moja bo.
Hudomušno se je smejala,
prav nikomur se ni izdala,
ugibal sem na vse pretege,
ali je mlada al’ je stara.
Ko je ura polnoč je odbila,
vsaka maska se je razkrila,
to ni mogoče, vem, da ne sanjam,
pa to je moj prijatelj Marjan!
Razigrale so se maškare,
gor in dol po trgu so skakale,
a jaz z najlepšo bil sem maškaro,
prepričan, da za vedno moja bo.
Strašni Jože, fant od fare,
ni ustrašil se vabila,
čeprav vsaka pustna šema
je še kako lahko varljiva.
Ko je ura polnoč je odbila,
vsaka maska se je razkrila,
vse je mogoče in ti ne sanjaš,
to sva Jože in pa Marjan!
