Nežen cvet je vrh gora,
naša pesem ji kljubuje.
Ko vihar ji v prsi kljuje,
se uporna mu ne da.
Kakor cvet z vrhov gora,
nam iz skale je usklila,
grom in strela sta jo vila,
pila solze je gorja.
Slovenska duša jo pozna
in v naših prsih je doma.
Ta pesem nam je sveta,
preprosto v sij odeta.
Je pesem hribov in dolin,
ravnice, morja in planin.
V njej so naše sanje,
v njej je glas srca.
Nežen cvet je vrh gora,
pesem, ki nas je družila.
Hvale nikdar ni užila,
pa obstala je prav ta.
Kakor cvet z vrhov gora,
naj kljubuje skozi čas,
vsa ponosna, vsem v okras,
skromna pesem, glas srca.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
