Solze zdijo se premalo,
pa vseeno tečejo.
Nič od sreče ni ostalo,
vse zavito je v temo.
V besedah ni utehe,
čas me pušča za seboj
in premlevam stare grehe.
Kaj plačala sem s teboj?
Veš, da tisti dan nosila
sem ljubezen na rokah,
iz oči sem iztočila,
srečo v slanih kapljicah.
Črno bel obris na sliki,
v njem nasmeh za naju skrit,
sanje v pravljični obliki,
zdaj pa vse je le privid.
Midva se poznava,
brez pogledov, brez besed.
Rada se imava,
srečala se bova spet.
Midva se poznava,
a med nama je nebo.
Le zaprem oči
in čutim te močno!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
