Ko se ruši vse, tiho pobiraš koščke ti.
Z njih mi gradiš potko do tja, kjer moja sreča spi.
Ko ujamem tok, ki me ponese do neba,
sam ne letim, raje se vrnem k tebi na tla.
In če nekoč ves svet obrne proti meni se,
ti boš na moji strani vedno, neglede na vse.
Tvoja ljubezen si nadane sto in en obraz,
v meni zasije, da sem boljši človek jaz.
Ti pogledaš me s čisto drugačnimi očmi.
Marsikaj znaš kar brez besed včasih spregledati.
Ne spreminjaš me, s tabo spreminjam se kar sam,
da bom morda vreden te sreče, da te imam.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
