Na kos moje kože vtisnil svoje si ime,
v tvojih očeh sem videla svoj greh.
Ko naju ni, nosiva maske in laži,
ko sva sama svet izgine – sva le jaz in ti.
Kje je meja? Tanek je ta led!
Bila bi tvoja, a te strah me je objet’.
Zakaj te je strah ljubiti na glas?
Zakaj te je strah ljubiti na glas?
Kot voda te odnesem globoko, brez kontrole.
Čutim, da padam, tudi mene je strah.
Daj mi že povej kam misli tvoje bežijo.
Ko sama sredi sobe, ne moreš se mi upret’.
Nočeš se ustavit’, mene meša tvoj dotik.
Zdaj jaz sem tista, ki ji rana krvavi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
