Jaz že dolgo nisem več,
a mogoče sem preveč,
verjetno sem odveč.
Poletel sem tja, v zrak,
a padel spet nazaj.
Ujetnik sem spoznanj.
A me spet preganja,
moje želje utaplja.
Naj bom kot ostali,
vsi enaki!
Daj!
Naj se vrne sijaj
na obraz nazaj,
na obraz nazaj.
A mogoče sem preklet,
da drugače vidim svet?
A sploh hočem razumet?
Naj življenje varno igram?
Vem, da eno le imam,
le eno pot poznam.
A me senca gleda?
Spet in spet prisega
naj bom kot ostali,
vsi enaki!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.