Bolj kot misel v meni vre,
bolj se svet skrivnosten zdi.
Eno le življenje je,
v njem je veliko poti.
“Počasi daleč pride se,”
star pregovor govori,
jaz pa rad bi stopal le
na očetove skromne poti.
Rosna so mi leta,
a že zdavnaj sem spoznal,
takšen, kakor ti si,
tudi jaz bi rad postal.
Tebi v čast s ponosom
tale valček bom igral,
vedno, ko težko bo,
ti moči bo nove dal.
Od dela trudne so roke,
so trle se v obraz skrbi,
a vsak njegov pogled pove,
da vzora pač lepšega ni.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
