Beli sneg naš je breg spet mehko odel,
gruden pa z letom vred kmalu bo odšel.
Praznične zadnje dni čakamo težko,
jaslice čakajo pod smrečico.
Vsepovsod je toplo in lepo diši,
v meni pa misel se grenka prebudi.
Tisoče drobnih duš nima praznika,
smrečice, ne ognjišča toplega.
Svetle lučke se prižgo, kakor zvezde čez nebo,
med snežinkami blagoslov pada na zemljo.
To je čas, ko prav za vse košček sreče najde se,
ko objame nas upanje, božič je.
Z mislijo takšno bom šel k polnočnici:
Božič naj letos bo prav za vse ljudi.
Bolnim naj zdravje da, revnim topel dom,
meni pa, da za to hvaležen bom.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
