Moja Magda je ženska, ka se nigdar ne zlaže;
pravi, ka njoj dosta pomejnin.
Tak, čista po svoje lübezen mi kaže,
vüpan, ka zna ka tou cejnin!
Stane pol peti, da gesti diteti,
pa se za slüjžbo porama.
Prejk trüjdnoga hrbta ogrne si plet,
ka ga je štrikala sama.
Pogledne me nežno, kak či bi pravla…
Ka rejsan že pa moren iti?
Najrajši ostala bi tütak pri meni,
dostakrat skuz nemre skriti.
Naj angeli bejli jo čuvajo sigdar,
Bog naj njoj srečo da!
Kakkoli je Magda žmetno živejla,
bijla je sigdar lejpa!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
