Prijatelj se odpravil je v Ameriko,
češ, da tam zaslužil bogastvo bo.
V slovo mi je krepko stisnil roko
in vedel sem dobro, nazaj ga več ne bo!
Minila so dolga tri leta in pol,
prav nič se mi ni oglasil domov.
Potem pa sem opazil v jutranji rosi,
kako me prijatelj tiho prosi:
“Pošlji mi rože iz Prekmurja,
zasnubil bom lepotico!
Naj bo zraven bela vrtnica
za izbrano mi devico!”
Minilo je naslednje leto in pol,
prav nič se mi ni oglasil domov.
Potem pa sem opazil v jutranji rosi,
kako me prijatelj tiho prosi:
“Pošlji mi vode iz Prekmurja,
krstiti moram otroka!
Pošlji jo hitro kar se da,
ker nekrščen bridko joka!”
Minilo je naslednjih sedem let in pol,
prav nič se mi ni oglasil domov.
Potem pa sem opazil v jutranji rosi,
kako me prijatelj tiho prosi:
“Pošlji mi rože iz Prekmurja,
zaspala je moja kraljica!
Naj jih bo dovolj za venca dva,
naj bo zraven bela vrtnica!”
“In pošlji mi vode iz Prekmurja,
pokrižati moram otroka!
Naj je bo dovolj za križca dva;
tiho je, nič več ne joka!”
“In pošlji mi nekaj prekmurske zemlje;
ne odpovej mi te zadnje želje!
Naj je bo dovolj za grobove tri,
prijatelj, hvala ti!”
