Pred tvojimi vrati
se gledava brez besed.
Vem, da nekaj čutiš še,
a težko gre iz ust, kajne?
So zbrisane slike,
blokiran je moj profil.
Praviš, da ti vseeno je,
a ko pogledaš, stisne te.
Bil sem budala, da nisem dojel,
da sem te odrival, namesto objel.
Zdaj bi vse napake zbrisal,
novo zgodbo s tabo spisal.
Dajva pozabit, jaz vem, da lahko,
greva kam sama, bilo bi lepo.
Glej, srce na dlani nosim,
daj mi eno šanso, prosim.
Mi rečeš: “Ne morem.”;
da te še preveč boli,
a tvoj gard se je spustil,
tvoj pogled je spet iskriv.
Pristaneš na kavo,
sediva, čvekava spet;
jaz sem isti, ista ti,
tega ognja nič ne pogasi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
