Dej mi še en dan, da jočejo oči,
da pozabim tisoč ran, ki srce jih pretrpi.
Dej mi še en dan iz preteklosti,
ker bi rad vse nazaj kar smo bili.
Iskra je v meni!
Naj še gori, še gori
in spet po žilah teče nam
nemirna kri, ker to smo mi!
In naj še nori, še nori,
to zmešano srce naj še
naprej živi, naj še gori!
In ne boli, ker ran ne nosim sam.
To kar mori, ne ubije naših sanj!
Nostalgija nas prevzema,
naš glas odmeva že povsod
in ne izpustimo se iz objema!
Zdaj, ko vsi smo zbrani,
naj zvezde pojejo,
ker med njimi smo doma.
Naj še gori, še gori
in spet po žilah teče nam
nemirna kri, ker to smo mi!
In naj še nori, še nori,
to zmešano srce naj še
naprej živi, naj še gori!
In ne boli, ker ran ne nosim sam.
To kar mori, ne ubije naših sanj,
ker to smo mi!
