Vedno sem verjel,
da dobro z dobrim vrne se, če sebe daš.
A sem le dojel,
da bolje kot iskrenost je sprejeta laž.
Kot ni zime, za Eskime,
za iskrene sreče ni ljudi.
A še kdaj pa, kdaj me prime,
da povedal bi, kar me duši.
Sprejmi tisto malo,
kar ti je življenje dalo
in sestavi nekaj lepega.
Sprejmi tisto malo
in ne delaj se budalo,
važno je le to,
kaj za teboj ostalo bo.
Spomni se ljudi,
ki dali so življenja, da se zdaj živi.
In kaj bi rekli ti,
vsi goli kot prišli smo, bomo tudi šli.
Kot ni zime, za minljive,
ko razumeš kaj je tvoj pomen.
Le bodi tisti, ki ranljive,
vedno skril v topel bo objem.
Zidovi in gradovi niso zlato,
junaki neopazni pesmi pojo,
ko roka je ob roki vse je lahko,
saj življenje vedno najde pot.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
