Sem te zagledal, med množico ljudi posedal,
ko si se mi smejala, mi štrene mešala.
Na ples povabil, strahove vse takoj pozabil,
pa sva se zavrtela v dolgo temno noč.
Si nagajiva, v cvetu svojem zapeljiva,
zato sva se podala med zvezde, tavala.
Z jutrom zbežala, niti poljuba nisi dala,
a meni je ostala le prazna postelja.
Zaradi tebe srce se zdaj za druge grebe,
da enkrat najdem tisto, ki meni zvesta bo.
Ti nagajivka, dramatična si zapeljivka,
za tebe zanimiva je igra le za dva.
Te spet zagledam, več tvojim čarom ne nasedam.
Ti nagajivka, mala, si zdaj pozabljena!
Ti nagajivka, mala, si zdaj pozabljena!
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.