Mene ena je zmešala, z glave ven mi več ne gre,
zatrapan sem, to se ve, kupil ji je vrtnice.
Končno se je omehčala, grela mi že posteljo,
drugi pa so govorili, s tega nič ne bo.
Nek večer spet rože nosim, tebi pa dišijo ne,
kje za vraga sem zgrešil, da se stran obračaš le.
Tisto noč sva se razšla, nisva se več videla,
žalosten še zdaj želim, da te nazaj dobim.
Če bi čarovnik bil, bi začaral in te uročil,
prišepnil ti besedo dve, bila bi moja že.
Ker pa čarovnik nisem jaz, povem lahko ti le v obraz:
da ljubim te iz srca, bi rad da moja bi bila.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
