Zdaj leto spet je naokrog,
me kliče sonce v tok
življenja, morja in strasti,
lahkotnosti neba.
Vrnila spet sem se v Piran,
da najdem to, kar sva
tu nekoč midva skup’ bila.
Malo sem, malo tja, malo vstran pa nazaj, z jadri sva plula v raj,
malo sem, malo tja, malo vstran pa nazaj, vse za poletni sijaj.
Ko pa prišla sva do cilja in našla sva svoj stari dobri Piran,
obrnila sva se vsak v svoj pristan.
Daj mi še en pogled, da se spet srečava,
daj mi še en dotik, da se omamiva.
Ljubezen najina je v srcu Jadrana,
daj mi še en pogled.
Privezana na morski val, združena midva,
ujeta v sanjah brez meja, v neskončnosti za dva.
Če pa spet najdeva pot v Piran, zapustiva takoj pristan,
s karto za v eno smer v nov dan!
Morje zdaj samo kipi in v soncu zažari,
daj mi še en pogled, da se privabiva.
Ljubezen najina je v srcu Jadrana,
daj mi še en pogled.
