Zlagal sem se čisto, čisto malo,
bila je le majhna bela laž.
Ne vem, kaj takrat me je gnalo,
izgubil se je ves draž.
Ujela sem na laži te takoj,
odprtih ust ostal si brez besed.
Prosim, ne delaj tega več z menoj,
ne puščaj me tako trpet.
Blizu si, in vendar daleč, daleč proč,
topim se kot snežak na plaži.
Blizu si, in vendar daleč, daleč proč.
Rekla si: »Ma daj, ne laži.«
Od takrat minilo je že mnogo let,
s tabo mi je tako lepo živet.
Nikdar pa nisem pozabil, da si
pravi detektor laži.
Ko prva bela laž ti uspe,
še petdeset odtenkov bele se odpre.
Ni ti več dovolj, ni več poti
iz spirale laži.
Blizu si, in vendar daleč, daleč proč,
topim se kot snežak na plaži.
Blizu si, in vendar daleč, daleč proč.
Rekla si: »Ma daj ne laži.«
Hej, hej…
Ooo, ooo…
Laj la laj…
Blizu si, in vendar daleč, daleč proč,
topim se kot snežak na plaži.
Blizu si, in vendar daleč, daleč proč.
Rekla si: »Prenesem vse, samo ne laži!«
