Na mojo cesto stopil si že zlomljen
rekel, da nate računati ne morem.
Osamljena, da v tvojem bom objemu
in srečava v naslednjem se življenju.
Meni podobne so te že prizadele
in z golo roko srce iz prsi vzele.
Zdaj več ne zmoreš in drugače ne znaš
nimaš več čustev v sebi, da mi jih daš.
A tvoj poljub v meni neti požar
z dotiki sprožaš pravi vihar.
Ljubezen včasih polna bolečine
a meni všeč so tvoje brazgotine.
S teboj bi tekla čez makova polja
v mesečini se kopala gola.
S teboj lovila po soncu metulje
počela vse kar bilo mi je tuje.
S teboj bi pisala srečne spomine.
Se prepustila bi zvoku tišine.
S teboj bi tekla čez makova polja
Ljubila bi te čez vse meje vesolja.
Poglej v mene, zdaj si našel enako.
S strgano dušo sem blago z napako.
Odloži breme, ker me več nič ne zlomi
naj združijo se najini demoni.
