Življenje je roman,
ki vsak si sam ga piše,
pogosto neprebran,
strani nevidno zbriše.
Spominov tisoč se
razblini kakor dim,
iz dneva v dan manj časa imam
in le hitim, hitim.
Pokaže za uvod,
kako naj gre po poti,
da bi postal gospod,
a sto stvari te zmoti.
Preveč ovinkov je,
premalo ravnih cest,
ostanem včasih čisto sam,
ne vem, ne kod, ne kam.
Zakaj tako je, kdo bi vedel, kdo odgovor bi poznal.
Spraševal sem učenjaka, ki vse knjige je prebral.
Je modri mož mi odgovoril, da življenje je roman,
ki ga vsak napiše in prebere čisto sam.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
