Malibu, je blu taku!
Ku sn beu šen fntič mlet,
sn jemeu Micko muočnu rt,
ma so me pravle, nje jo vzet,
k ne muore votročinu imet,
je blu taku, je blu taku,
je blu taku, je blu taku.
Sn jo pjelov na špancir,
hudić mi tekrt nej dau mir,
pod hrastom blu je lepu,
vidla zvejzdnu je nebu,
je blu taku, je blu taku,
je blu taku, je blu lepu.
Zresu velek trebšeč je,
kaj buodo rjekle zdej ledje
in ku bla je višja sila,
smo si rinče ntknila.
Rd sn jemeu Angelco,
rd sn jemeu Francko,
rd sn jemeu Štefko,
rd sn jemeu vse
in tude, ku sn šou vasovt,
zmerej sn se vrnu k muoji Micki spet.
Malibu, je blu taku!
Ruodu se je žilov sin,
ma nej prov duosti prjeveč fin,
pod hrastm beu je narjen,
zgleda rejs ku an koren,
je blu taku, je blu taku,
je blu taku, je blu taku.
Jemmo še votruoke tri,
pod drejvi vse so narjeni bli,
dve pupe čudne in en fent,
ke mu sploh ne paše gvnt,
je blu taku, je blu taku,
je blu taku, je blu lepu.
Provali smo drejve vse
in vidli tak, da tku ne gre,
pa do zaklučka smo pršle,
da murjo bet drejve cejplene.