Ko zakrijejo sonce visoke gore,
fantje pod oknom dekleta stoje,
igrajo ji nežno, prav milo pojo,
le mene nikoli med njimi ne bo.
Kot drugi tudi jaz nekoč sem nežno igral,
svoje srce za vedno ji dal,
ko najbolj ljubilo je moje srce,
je vzelo slovo od mene dekle.
Zapojte vi, fantje, še eno za njo,
zapojte dekletu pod tisto goro,
naj veter ponese besede ji te,
še vedno jo ljubi nesrečno srce.
Ji bom spisal svojo pesem, njej jo prebral,
ko jutri v mraku pod goro bom stal,
morda moje solze jo vrnejo mi,
se moje dekle za mene zbudi.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
