Včasih se zgodi, da ne morem zaspati
in ko poleg nje ležim, miru mi misel noče dati.
Spokojna v svojih sanjah mirno tiho plava
in še sluti ne, kako je trudna moja glava.
In če se z jutrom ne zbudim, bo kdaj dvomila vame,
da dokler bila sva skupaj, je bila edina zame.
Če se z jutrom ne zbudim,
bo mar vedela, kako jo ljubim,
sem res trudil se dovolj,
da bi pokazal ji, da zame je edina?
Ko moj se bo iztekel čas,
ona sama v duši bo ostala.
Sem ji dal dovolj ljubezni,
da pri drugem je ne bo iskala?
Bilo je že tako, da sem ljubljeno izgubil,
vsak dan mi je hudo, res sem jo iskreno ljubil.
In priznam, da me je strah, da bi napako to ponovil,
da nekoč odšel bi tiho in od nje se ne poslovil.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
