Nisn prestar, pa niti premlad,
deb pelu neviesta u cierku.
Tojmu očietu poviedu sn že,
de zmieri bom nate pomierku.
Dol na dvoriš že traktor stoji,
ma namotan volan pred oštarij,
tud tebe dekline že čakaj, de grieš
pa videt sa take de pejte raj pieš.
Jest bom jemu fantušna
ti pa mej deklišna,
zdej ke sva še frišna
dejva ga še mal.
Mende mi plesala bo
ena liepa sarnca,
teb pa tistga čarnca
boja parpelal.
Na fantušn muorš tud mal potarpiet,
ja tam se use sorte dogaja.
Ke gliedaš jih dol parviezan na križ,
kok se s porpenam jegraja.
Deklišna začne se tam par sedmic,
ja zmeri konc je na tarbijsk veselic,
zavita u kopriena boja ke u mikofon,
na vos glas upile: a gre kjer pred dom?!
Tule zdej še potarpim,
pol pa v nove zmage,
jest pa svoje drage
z ruok več ne spustim.
