Ptice letijo, čez rožnato nebo,
rišejo srca v oblake.
K tlom se spustijo, da mi prisluhnejo,
ko štejem svoje korake.
K sebi, k tebi.
Tu sem, kjer sva stala.
Tu kjer, sva spoznala,
da ni mene in ni tebe,
če sva vsak za sebe.
Ptice letijo s seboj ponesejo,
spomine na tisto poletje.
Na robu kril sedimo tisti, ki upamo,
da našli spet bomo zavetje.
Roke mi položi v dlani,
zašepetaj v uho mi da še tli.
Nežno mi zapoj, da lažje spala bom
in ko se zbudim bodi tu.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
