Spomnim se, ko sem še,
bil zmožen nasmejat te.
V tvojih sem modrih očeh,
vidu lesk, igrivi smeh.
Zame si bila vse,
vodila si me iz teme.
Edino kar sem hotel le,
je da bi cenila me.
Zdaj pa čedalje bolj se zdi,
da sem pozabil na skrbi,
da ni bilo vse tko lepo,
men pa še vedno ni lahko.
In zdaj se še spomnim tistih dolgih noči,
ki prebedel sem jih ko nisem vedel s kom si.
Ne morem več v moji glavi vlada nemir,
nočem mislit na tebe nočem vedet imen.
Ko sem sam odtavam stran,
pomislim na ta srečen dan.
Ko sem bil še brez skrbi,
bil sem slep pred tvojimi lažmi.
Prej sem vedel kaj sem hotel,
nek svoj smisel sem poznal.
Zdaj pa čeprav probavam,
se ne znam znebit okov.
Nič več ne čutim sreče,
vsaka misel me lahk stre.
Na sliki se ne vidim,
ker si spremenila me.
