Sem lout se odluoču, zdej grjem u nepad,
sem u banjo hitro skuoču, pej speglou uod srajce vrat.
Zpuodo sem se u avto, da je spucen, fajn deši,
jo nej, k se nebi unjela ze tipa u katrci – cici mici.
Grjemo, grjemo,
ala, huodte, grjemo hitru, hitru,
de use urag ne buo pecitru, citru,
ala, oštja, kej be blo.
Me pjele katra zlata, je kihet zečenlu,
sred nejvječga blata bencina nej več blo – blo, blo, blo.
Perinem u delino uot blata ves usran,
smo vele pili vino, sem beu eni prou predan – dan, dan, dan.
Grjemo, grjemo, …
Ku ura je uodbila en kvrt čes puneči,
me kurja puot je uoblila, se mi demu medi.
Ses katro prou sem grabu uovinke kuker pjan,
sem, mona, jest pezabu peglezen peržgan.
Grjemo, grjemo, …
Ku pridem tm, kjr hiša je stala malu prej,
me en gasilc utiša, ku njurem ker neprej.
So unovčli hipoteko, še katro so uzjeli,
smo šli pa ker ped smreko, pej feštet ga začjeli.
Grjemo, grjemo, …
Je nauk ses tele zmjede: če češ prou srečn bet,
uostani še bres sklede, pej nemaš kej zgebet.
