Opazil tiste sem oči,
čarobnost v njih žari,
prav težko pojasnim to,
odprlo se mi je nebo.
Nadvse drugačna in privlačna
v kotu ti sloniš,
v sebi dobro se zaveš,
da s tem nasmehom me loviš.
Ujeta in objeta sva
v brezčasnosti srca.
V daljo sveti najin čas,
presrečno mil je tvoj obraz.
Vsa iskrenost duše
v najine se plete dni,
svet naklonjen nama je,
življenje radostno brsti.
Tako drugačna in privlačna se mi zdiš,
poglej me v oči, v njih vse gori.
Tvoj dan iz sanj prišel je, nič več ni zaman.
Ko te privijem k sebi, šepnem: »Rad te imam.«
Tvoj dan iz sanj prišel je, nič več ni zaman,
prevzeto je srce in vpije: »Ljubim te!«
Prelepa misel jasna je,
med nama sreča le.
Češnje trgal bi z neba,
ljubezni polne za oba.
Podarjaš mi vsak dan,
razkuštran je in nasmejan,
dete najino pa teka
po poteh najlepših sanj.