Vodi me harmonika
daleč v širni svet,
je združila muzika
šopek treh deklet.
Vriskamo in pojemo,
pa malo plavšamo.
Takšne smo me tri
tja do polnoči.
V srcu nosim te vedno s seboj,
v mojih mislih potuješ z menoj,
kot mala lučka si sredi noči,
kot žarek zlat, ki me zjutraj zbudi.
Čeprav se drugim prijazno smehljam,
v resnici rada le tebe imam,
zato nikar si ne delaj skrbi,
ostal edini moj ljubi boš ti!
Ko pomaham ti v slovo,
žalosten se zdiš.
Praviš, da ti je težko,
zame se bojiš.
Upaš, da pregovor star
za naju ne velja:
Daleč od oči,
daleč od srca.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
