Dala sem najlepša leta tistemu, ki ljubi me
in narobe bi bilo, če rekla bi da žal mi je.
Dala sem mu sonce sreče, ki zašlo ne bo nikdar,
dva otroka iz ljubezni in v varstvo ves denar.
Dala sem kar sem imela, glava me bolela ni;
Morje, hribe vrt in hišo, pa večer s prijatelji,
Mojo mamo, da ga čuva, kadar mene ni doma
dala sem, pa še kar čakam, da lahko bom rekla DA.
A moj dragi ne razume, da zdaj prišel je čas,
morda pa pričakuje, da bom vprašala jaz.
Moj dragi kar odlaša, ker ga močno je strah,
da moral bi nositi zlat prstan na rokah.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
