Prah se povrne v prah,
a naj te ne bo strah
nekoč se oba spet vrneva.
Ko se izteče čas,
propade božji plan
takrat ko tale košček sanj
najinih bo manj usran …
Ko tebe več ne bo,
se bo svet še kar vrtel,
a nekdo bo zlat napis
na tvojem grobu objel.
Ko tebe več ne bo
in bo ostal le ta napev,
boš v mojih genih ti
v ogledalu tvoj odsev.
Tvoje roke so bolj hladne
kot zapadli sneg,
odnaša te na drugi breg,
odnaša te, jaz pa stojim.
In kaj naj spremenim?
Naj s tabo umrem – naj živim?
Naj gledam nemo brez moči
Kako naj bom brez tebe sin?
Čas bo zabrisal tvoj obris
V očeh bom nosil tvoj podpis
Čas bo odnesu in vzel
A moj glas nosi tvoj odmev.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
