Zaklenila sva ljubezen z majceno ključavnico,
neko noč ko je sijala luna nad Ljubljanico.
Sva na mostu se objela vroče si obljubljala,
da več nočeva živeti drug brez drugega.
Čez most objeta greva spet od sreče brez besed,
nekje na dnu Ljubljanice je najin ključek še.
Ljubezen vsaka, ki jo tu zaklene mladi par,
v pozabo ne zapišeta je nikdar.
Ves v lučeh je nad Ljubljano, grad žarel kot v pravljici,
ključek vrgla si čez ramo je pristal v Ljubljanici.
Midva pa tesno objeta, izgubila sva se v noč
in nekje v zvoniku ura bila je polnoč.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
