Fantje veseli iz naše vasi,
najraje gredo v gostilno.
Kelnar’ca Špela brez slabe vesti,
jim vedno postreže obilno.
Njihove žene so penaste vse,
ker pot se domov jim zavleče.
In se sprašujejo kaj da jim je,
ker moški žarijo od sreče.
Grla so suha zato pride prav,
kozarček tekoče podlage.
Ve se od koga in ve se čigav,
od tiste natakarice drage.
Nikdar ni škrta in dala bo vse
pri njej ne dobiš le pijače.
Fantom iz vasi rada srček odpre
kot pravo slovensko dekle.
Kelnar’ca Špela je vedno vesela,
zato nikoli ni dolgčas pri njej.
Okoli šanka nihče ne manjka,
in vsak zaseda svoj prostor čimprej.
Kelnar’ca Špela me je ujela,
u svojo mrežo in zdaj je problem.
Me k Špeli vleče a nimam sreče,
več v gostilno po šihtu ne smem.
Hitro o njej se razširil je glas,
da rada se gostom posveti.
A se zato že odšteva ji čas
ji baje že šteti so dnevi.
Žene teh mož so stopile v kup
in so proti njej šle v propaganda.
Češ da je za njihove dece je strup,
poslale so jo v prekomando.
