Po telefonu je panika, mudi se,
oba sva sitna, ni časa za debate,
a ko te vidim, globoko me pogledaš,
mi tiho rečeš: ”Domen, a se zavedaš?”
Letijo leta, a nosiva spomine,
vse bivše veze, pretekle bolečine,
sva preživela, vse to sva preživela,
ko razen sebe nikogar nisva imela.
S tabo ni vedno lahko, a vedno bova skupaj,
z mano ni vedno lahko, a nikdar ne obupaj,
s tabo je vedno lepo, ko drugi so se predali,
od vsega bežali, midva sva ostala.
Vsi drugi vejo o nama več kot midva,
naj govorijo, me čisto nič ne briga,
sva preživela, vse to sva preživela,
ko razen sebe nikogar nisva imela.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
