Pri Mihovcu v Pirničah
Bog nam roko ven moli,
ej, prijatelj moj,
ustavi se nocoj še ti.
Pri Mihovcu v Pirničah
zmeraj se nam luštno zdi,
po domače vse še tu diši.
Pri Mihovcu v Pirničah
srečajo se nam poti,
vsakdo posedi
zvečer med dobrimi ljudmi.
Pri Mihovcu v Pirničah
splete nam ob kapljici
sto vezi se med prijatelji.
Šmarna gora koplje se v soncu,
Sava nam mehko šumi v pozdrav,
sto vasi še spi v meglenem morju,
Triglav nas pozdravlja iz daljav.
Lep razgled odpre se na planine,
na slovenske sončne bisere,
a najlepše sredi je doline,
kjer bleste se naše Pirniče.
Vse pravice pripadajo avtorju besedila.
