5 minut, je dovolj da spet sva tu.
5 minut, da se nasmejeva na svoj račun.
5 minut, da iz sebe izsesava strup.
5 minut, a si vzameva še pet minut?
Zvezde, so napisale, tvoje ime, v moje spomine.
Midva, poznava se že predolgo, to pač ne mine.
Vrata brez ključa, niso naključna, vstopi, odpri me.
Vzemi, vse kar ti ponujam.
Sonce, tebi prinesem, v tvoje srce, ko že misliš, da ni me.
to kar je med nama, ni le omama, to ne izgine.
Vesolje še čaka, a sva si enaka?
Nad mano blešči se. Moja duša tebe išče.
Lune, sij sveti vame, sredi zabave, mislim spet nate.
Domov se odpravljam, z vsemi nazdravljam in štejem korake.
A misli bežijo, si k tebi želijo, letijo kot jate,
jaz še vedno sem tu, zate.
Sanje, na vrtu zavesti, pišem ti pesmi, želim da jih slišiš.
V njih bo “oprosti” mogoče zadosti, potiho si mislim.
Je še kaj plamena? Bodiva iskrena, srce naj razmisli.
Razjasniva si vse misli.
